Nov začetek

Začenjam na novo.

V ta začetek vabim  tebe, Gospod. Predte polagam sebe: vse, kar sem, kar si želim ... "Vso mojo svobodo, moj spomin, razum in vso mojo voljo, karkoli imam ali premorem," bi rekel sveti Ignacij Loyolski.

Ti veš za moje poti, moja iskanja, želje in hrepenenja, razočaranja in vse, kar se od spočetja naprej dogaja v meni. Vodiš me, pa čeprav včasih po poteh, ki jih res ne razumem, včasih celo mislim, da si se pošteno zmotil. In vendar ... Ti veš. Ti vse veš.

Veš tudi to, da od konca junija nosim v srcu Alejandra.  Tudi njega polagam predte. Zdaj, ko že nisem več navajena zaljubljenosti, si mi ga poslal. Kot Izaka Sari, ki ni imela nobenega upanja več. Sara najprej ni verjela, posmehnila se je. Tudi jaz se bojujem s skušnjavami. Naj verjamem? Ali pa bom  - nasprotno kot Sara, ostala osramočena, ponižana, pozabljena? 

Strah me je in težko ti verjamem. Prosim, pomagaj moji neveri.

Alejandra si poslal Ti. Zakaj? Čemú? Ne vem. Razodeni mi, prosim.

Zanj se ti zahvaljujem, ne glede na to, koliko časa bo na tej poti ob meni. Morda za vedno, morda le za še kakšno prijateljsko srečanje in klepet. Ne vem. Težko mi je ne vedeti, a tu ti moram zaupati, Gospod. Težko mi je, a se izročam tvoji previdnosti in načrtom.

Izročam ti torej Alejandra in vso mojo ljubezen do njega. Prosim, da se otresem vseh nezdravih navezanosti nanj, ki bi nama lahko škodile. Če si mi ga namenil, te iskreno prosim, da bi ga ljubila s Tvojo ljubeznijo, v svobodi, v zaupanju, brez omejevanja in posesivnosti. Ne želim ga sprejeti in imeti kot svojo lastnino ampak kot dragoceni dar, ki mi ga daješ v hrambo in skrbno nego.

Zato vzemi, Gospod, Alejandra. Izročam ti ga z vso mojo ljubeznijo. Če imaš z njim druge načrte, se ti zahvaljujem, da si mi ga dal spoznati. Čeprav vem, da bi izguba strašansko bolela, se ti želim zahvaliti zanj. Če pa si ga slučajno namenil meni, mi ga z blagoslovom vrni, ko bo napočil tvoj čas. Meni pa daj moč, da ti bom popolnoma zaupala.